Katere vrste oblakov poznamo?

Katere vrste oblakov poznamo in njihove značilnosti?

Ste vedeli, da oblakov ne vidimo samo z Zemlje, temveč so vidni tudi z drugih planetov? Na Veneri so oblaki v obliki žveplenih par, na Marsu vodnih, na Jupitru in Saturnu amonijevih, Uran in Neptun pa se ponašata z oblaki iz pare metana. Zanimivo, kajneda?

Sicer pa so oblaki definirani kot množica zelo drobnih vodnih kapljic ali kristalov, ki lebdijo po zraku. V nižjih plasteh se popolnoma enak pojav imenuje megla. Oblaki nastanejo takrat, ko se vodna para zgosti na zelo majhnih delcih, in sicer zaradi ohlajanja zraka. Na nebu se oblaki nahajajo v treh plasteh. Glede na to ločimo visoke, srednje in nizke oblake ter oblake vertikalnega razvoja.

Visoki oblaki

Med visoke oblake prištevamo ciruse, cirokumuluse ter cirostratuse.

Za ciruse je značilno, da so visoki in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslabšanje vremena.

Cirokumulusi veljajo za visoke oblake, ki jim v pogovoru pogosto rečemo kar male ovčice. Sestavljajo jih tanki beli kosmi ali pege. Občutek imamo, da je nebo prikrito s čipkastim vzorcem. Ravno tako kot prva vrsta so tudi ti oblaki zelo pogosti znanilci poslabšanja vremena.

Cirostratusi so visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali. Označujemo jih kot prozorna belkasta koprena oblačnost. Nebo prekrijejo le delno ali pa povsem. Sonce in Luna se skoznje zelo dobro vidita. Za njih je značilno, da ob pojavu napovedujejo padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah.

Srednji oblaki

Med srednje oblake se prištevajo altokumuluse in altostratuse.

Altokumulusi so srednje visoki oblaki, ki jim pogovorno radi rečemo tudi velike ovčke. Zanje je značilna bela ali siva ali belo-siva barva. Ponavadi so ti oblaki tako gosti, da lahko popolnoma zasenčijo Sonce. So mešanica vode in ledu.

Altostratusi se najpogosteje označujejo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena oblačnost. Zanje je značilno, da lahko nebo prekrijejo v celoti. Vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko celo tako debeli in nevarni, da povzročajo ledeno oblogo na letalih.

Nizki oblaki

Med nizke oblake prištevamo nimbostratuse, stratuse in stratokumuluse.

Za nimbostratus je značilno, da je temna ali siva povsem sklenjena oblačna plast. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine. V poletnem času se kažejo kot dež, pozimi pa sneg.

Za stratuse je značilno, da ležijo nizko ter predstavljajo brezoblično oblačno plast. So sivina, iz katere pa ne dežuje. Morda včasih iz njih samo rosi ali narahlo sneži. Ločimo med vodenimi in sneženimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla.

Stratokumulus je nizek oblak, ki ga sestavlja voda. Je sive ali bele barve. Je kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslabšalo.

Oblaki vertikalnega razvoja

Med oblake vertikalnega razvoja prištevamo kumuluse in kumulonimbuse.

Kumulusi so majhni kopasti oblaki, ki naznanjajo lepo vreme. Na nebu se najpogosteje pojavljajo v družbi drugih vrst oblakov. Če pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj še nekaj ur čaka lepo vreme.

Kumulonimbusi so označeni kot nevihtni oblaki. Zanje je značilno, da so veliki in gosti ter vodeni. Njihov spodnji del je najpogosteje raven, gornji del pa razbrzdan in ima vlaknati vrh, in sicer v obliki perjanice ali nakovala. So znanilci toče, nevihte pa tudi silnega viharja. Pojavljajo se predvsem poleti, še posebej takrat, ko je ozračje izjemno razgreto.